V dom ostarelih ali na Fidžije?

Nikoli ni prepozno za jadranje. Prav res ne.

Pred nekaj tedni sem na Tongi srečala gospo Tilly, ki je ravnokar prejadrala Tihi ocean in to pri spoštljivih 91-ih letih.

Superbabica na Bora Bori

Superbabica na Bora Bori

Njena zgodba je prav posebna, zato sem ji posvetila današnje Polinezijske novice. Preberite jih lahko s klikom na spodnji gumb.

Preberi zgodbo o superbabici na oceanuSuperbabica in wahoo20280331_10155543449832445_2821182186517649208_o

Nikoli ni prepozno za skok v neznano.

Nikoli ni prepozno za preobrazbo.

Treba si je le upati.

Na levi gospa Tilly pri 90-ih, ko je še živela na kopnem. Na desni leto dni kasneje, na jadrnici v Južnem Pacifiku

Na levi gospa Tilly pri 90-ih, ko je še živela na kopnem. Na desni leto dni kasneje, na jadrnici v Južnem Pacifiku

Preberi zgodbo o babici, ki si je upala skočiti v neznano

Posted in Uncategorized | Tagged , , | Leave a comment

Predavanja o življenju na jadrnici 2017

Dragi prijatelji,

v prihajajočih tednih bom imela tri predavanja, na katere ste lepo vabljeni.

  • CELJE: V ponedeljek, 13. februarja ob 17.30 v Levstikovi dvorani Osrednje Knjižnice v Celju, Muzejski trg 1a.

    Naslov predavanja: Z jadrnico po Francoski Polineziji (potopisno predavanje)

 

  • KOPER: V četrtek, 16. februarja ob 18. uri v Središču Rotunda v Kopru, Destradijev trg 11

    Naslov predavanja: Moj dom je jadrnica (O življenju na jadrnici)

    Vstopnina 8 evrov. Število mest je omejeno (vstopnice na voljo v predprodaji). Več info tukaj

 

  • LJUBLJANA: V sredo, 22. februarja ob 18.uri v dvorani poleg kavarne Čuk v Stegnah (Stegne 23a)

    Naslov predavanja: Moj svet sredi oceana (Predstavitev moje zgodbe, moje knjige in mojega vsakdana)

    Predavanje gosti Our Space Appliances. Število mest je omejeno, rezervacija je potrebna do petka, 17.2. na naslov: romana.kutnar@osap.si

 

 

LEPO VABLJENI!

Tropski akvarij nedalec od sidrisca

 

Posted in Uncategorized | 1 Comment

Bora Bora!

Počasi se daleč pride.
Prej ali slej tudi do Bora Bore, enega najbolj znanih sanjskih otokov na svetu.

bora-bora

Neki znanci so mi rekli “Bora Bora nam ni bila všeč, zato smo po treh dneh šli dalje”.
Sprašujem se, ali res lahko oceniš katerikoli kraj v treh dneh? Za pravično oceno jaz potrebujem prav gotovo več časa, raziskati moram več zalivov, odkriti skrivne kotičke in spoznati nekaj domačinov.
Za Bora Boro sva si torej vzela dober mesec. Na spodnji fotografiji sem z zvezdico označila, kje vse sva sidrala.

anchorages-bb

Pot okrog otoka je dobro označena, je pa nekaj območij, kjer moramo vijugati med koralnim glavami in imamo samo meter vode pod kobilico. Za tako plovbo je nujno, da imamo sončno vreme, polarizacijska očala, mirne živce in nekoga, ki na premcu gleda predse in daje napotke krmarju.

img_3749 img_3776 pass

Trud je bil poplačan, ko sva prispela do čudovitega sidrišča na jugovzhodu.

se

img_3868

Bora Bora

Več v Polinezijskih novicah.

Posted in Uncategorized | Tagged , | Leave a comment

Deset Slovencev na Tahitiju

Odkar potujem po morju, še nikoli nisem srečala nobene slovenske jadrnice. Tudi slovenskih turistov ali domačinov ne, z izjemo tiste mlade dame, ki dela na ladji in sem jo za nekaj minut ujela na Markezih.
Zato sem bila posebno vesela, ko mi je Miran Tepeš napovedal, da s svojo Skokico prihaja na Tahiti.
Med njihovo plovbo od Paname proti Polineziji smo bili v kontaktu preko SSB radia, tako sem dnevno spremljala njihov zelo počasen napredek. Letos je vreme res muhasto in to so občutili tudi na Skokici, saj so imeli zelo veliko brezvetrja.
Nekega dne se je Skokica končno prikazala izza obzorja, na njej pa kapitan Miran Tepeš in posadka, Pavle Reberc in Mile Vilar.

skokica in calypso

Po obisku na Calypso smo se premaknili na Skokico za večerjo, naslednjega dne pa sem se z njimi odpeljala do marine.

Miran Tepeš ima zelo drugačne ritme kot midva. V času, ko se midva premakneva od Markezov do Tahitija, gre on že dvakrat okrog sveta. Tudi tokrat se mu je mudilo, še isti dan je odletel nazaj v Slovenijo. (Ko se je vrnil, smo se spet srečali, midva namreč nisva šla daleč …)

Jasna na Skokici

Ko sva bila na Tahitiju, sem po Facebooku dobila sporočilo Bora iz Ljubljane, ki ga sicer nisem poznala. Nekje je zasledil, da sem jaz v Polineziji, on pa se je ravnokar poročil in z ženo sta se odpravljala na medene tedne prav na ta konec.
Seveda smo se zmenili, da se dobimo.

Slovenci na MooreiKo sta prispela na Mooreo, sem ju povabila na Calypso in cel dan smo preživeli skupaj, dopoldne smo se potapljali na koralnem grebenu, opoldne sem spekla pizzo za vse, naslednjega dne pa smo šli še na koktejl (Happy Hour) v sosednji Hilton.
Bor in Maruša sta le za en dan zgrešila Mirana in njegovo novo posadko (Janez, Andrej, Berti in Tea), ki se je dan prej zasidrala zraven mene. Tudi z njimi sem poklepetala na dolgo in široko, imeli smo skupno kosilo, potem pa so se kmalu odpravili proti Fidžiju.

Ko sem to omenila mladoporočencema, je Bor pripomnil:

“Sploh nisem vedel, da je v Polineziji toliko Slovencev!”

Nasmehnila sem se in dodala:

“Jaz tudi ne.”

Posted in Uncategorized | Leave a comment

Izšla je prva izdaja letošnjh Polinezijskih novic!

Dragi prijatelji, z veseljem oznanjam, da so izšle prve Polinezijske novice te sezone!

GLAVA

V tej izdaji pišem o marini, kjer sem preživela mesec marec, o otrocih in petelinih, o plezanju in o tistih pomembnih centimetrskih premikih, ki delajo razliko med uspehom in neuspehom.

 

IMG_0231

plezanje3

Preberete jih lahko s klikom na spodnji gumb

MARINA TARAVAO IN ODLOČILNI CENTIMETRI

Če bi naslednje novice radi dobili po elektronski pošti, se lahko poskusno naročite s klikom na spodnji gumb.

 NAROČAM

Če ste se naročili, a novičk niste prejeli, mi pišite na jasna@sailingcalypso.com, da poiščem in rešim problem.

Hvala vsem starim in novim naročnikom za neizmerno podporo, ki mi jo izkazujete iz tedna v teden.

Jaz, Rick in Calypso smo pripravljeni na novo sezono jadranja  med tropskimi otoki, srečanj s starimi in novimi prijatelji in zanimivih/nepričakovanih/prijetnih/včasih malo grozljivih dogodivščin, kaj pa vi?

us low copy

 

 

 

 

 

Posted in Uncategorized | Tagged | Leave a comment

Nova knjiga Moj svet sredi oceana

Moj svet sredi oceana

Z veseljem oznanjam, da je moje najnovejše pisanje dobilo obliko knjige!

Ima obliko dnevnika, skozi katerega delim svoje doživljanje 3000 milj dolge plovbe čez Tihi ocean, od Mehike do Polinezije. V njej pišem o vsem, kar se nama je zgodilo, o lepem in grdem, o neizmerni sreči in popolni grozi. Knjiga je namenjena tako jadralcem kot tistim, ki še nikoli niso stopili na jadrnico. To namreč ni samo knjiga o jadranju, njeno bistvo so izzivi, težave, odločitve in strahovi, s katerimi se srečujemo čisto vsi.

Knjigo je uredil moj dober prijatelj Mitja Tretjak, oblikovala pa jo je moja nadarjena sestra Tanja. Je žepnega formata, obsega 160 strani in stane 14 evrov.

Papirnato knjigo lahko naročite  TUKAJ.

back
Če pa bi moje pisanje raje prebrali na svoji tablici ali iPadu, kliknite na aplikacijo, ki vas zanima.

Elektronska različica stane 9 evrov.

applekobooysterscribdinktera

 

 

Nekaj mnenj o moji knjigi:

 

Knjiga je fantastična! Škoda, ker ima le 160 strani. Občudujem ljudi s pogumom. Ljudi, ki si upajo biti drugačni.
Jasna ne zna le jadrati, zna tudi pisati. Pisanje ima v genih. (…) Knjiga se lahko bere kot potopis lahko pa kot osebna izpoved. Priporočam v branje!

(V.K.)

Slike, ki jih izriše v svoji knjigi Moj svet sredi oceana, so vse po vrsti izjemno žive, da se nam na trenutke zazdi, kot bi gledali film oz. dokumentarec.  Avtorica fotografije nadomesti s pristnostjo, nazornostjo in sočnostjo pripovedi, v kateri se izmenjujejo ravno pravšnji odmerki opisov morja, vremenskih pojavov in živalskega sveta, njenih osebnih občutij, razmislekov in spominov, odnosa s sopotnikom, tehničnih jadralskih dejstev ter popotniških pripetljajev.

(Maja Smotlak, Radio Trst A)

Knjižni prvenec Jasne Tuta (…) je vreden vse pozornosti.
Zakaj? Za to je več razlogov. Najprej, Jasni je uspelo prejadrati Tihi ocean. In tega ne predstavlja kot adrenalinskega podviga z dosežki zasvojenega individualista, kot je danes tako zelo pogosto značilno za nosilce raznih drugačnih dosežkov, temveč je to predvsem – potovanje vase. V globine morja, ki jih zlahka občutimo kot globine duše.
Po drugi strani pa je sama zgodba, poglobljen osebni potovalni dnevnik, napeta, polna vzponov in padcev, notranjih in zunanjih neurij. Ter v prvi vrsti – brezkompromisno iskrena. (…) Jasnina knjiga opogumlja, naj stopimo izza varnih poti.

(Bronja, Bralni izziv 2016)

Preberite celotno mnenje tukaj

zarja

Recenzija na strani Dobreknjige.si

VNAPREJ HVALA VSEM, KI BOSTE KUPILI MOJO KNJIGO IN S TEM PODPRLI MOJE POTOVANJE!

 

 

Posted in Uncategorized | Tagged , | Leave a comment

Potopisna predavanja o Polineziji

 

 

vabiloDatumi in lokacije potopisnih predavanj:

  • 14. januarja ob 19.30 v prostorih ZKB na Opčinah (organizira JK Čupa) – predstavitev oceanske plovbe in moje nove knjige
  • 18. januarja ob 18h v  Centru Mladih Koper, na Gregorčičevi 4 (več info tukaj)
  • 19. januarja ob 19h na Loki v Novem Mestu (organizira JK Novo Mesto, več info tukaj)
  • 20. januarja ob 18h v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani (več info tukaj)
  • 21. januarja ob 19h v Gledališču Park v Murski Soboti (več info tukaj)
  • 23. januarja ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini – sodeluje pevska skupina Tamariska iz Izole
  • 27. januarja ob 20. uri v Baru Verdi v Miljah
  • 28. januarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Boljuncu pri Trstu
  • 29. januarja ob 18.30 v knjižnici v Komnu
  • 30. januarja v prostorih Koroškega navtičnega društva
  • 5. februarja na šoli Antona Martina Slomška v Trstu
  • 11. februarja ob 18.30 v knjižnici Polzela
  • 12. februarja ob 19h v Kamnici pri Mariboru
  • 16. februarja ob 19h v knjižnici Miklova hiša v Ribnici
  • 17. februarja za člane kluba Open Sea v Ljubljani
  • 18. februarja ob 19h za Morjeplovce (Gabrje pri Dobrovi)
  • 19. februarja ob 19h v knjižnici Izola (predstavitev knjige Moj svet sredi oceana)
  • 22. februarja ob 19h v knjižnici Mokronog (več info tukaj)
  • 23. februarja ob 19.15 v knjižnici Brezovica (več info tukaj)
  • 25. februarja ob 18h v Novi Gorici (Kajak Klub, Pot na breg, Solkan)
  • 26. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku

Sporočam tudi, da zaradi časovne stiske na žalost ne morem sprejemati dodatnih povabil.

Naj dodam še to, da bom na predavanja prinesla tudi svojo novo knjigo z naslovom Moj svet sredi oceana, ki je izšla na začetku januarja.

Nasvidenje kmalu!

Preds

Predstavitev knjige na Opčinah

Posted in Uncategorized | Tagged , , , , | Leave a comment

Navidez preprosto vprašanje

Prejšnji vikend sem preživela v Takapuni (Auckland, Nova Zelandija), kjer sem pomagala pri organizaciji svetovnega prvenstva Finn Gold Cup 2015.

S člani jadralnega kluba sem se odlično razumela, problem pa je nastal, ko so me vprašali standardno, navidez preprosto vprašanje:

“ODKOD SI?”

zastave

To vprašanje mi od vedno povzroča probleme.

Včasih sem rekla, da sem iz Italije. Ko sem se naučila, da sogovorniki na ta odgovor reagirajo z izbruhom nepovezanih italijanskih besed v stilu “MAMA MIA, SPAGGHETI, BUONGIORNE” ipd., sem postala Slovenka.

Najbolj me zabavajo odzivi Američanov.

“Slovenia?!? Cooool!” (med vrsticami: kako eksotično!)

“Slovenia? Yes, I know where it is, next to Russia!”

“Slovenia? Isn’t this where Dracula comes from?”

Včasih se zakomplicira, ko me malo bolj razgledana oseba vpraša, iz katerega mesta prihajam. Ko rečem “Triest”, me debelo pogleda in pripomne, da je to vendar v Italiji.

kovcki

Letos pa sem res dosegla višek zmede.

Naj vam torej predstavim tipičen pogovor s sodelavci na regati. Šlo je približno tako:

“Ti pa nisi naša, kajne?”

“Ne, sem Slovenka!”

“Aha. Torej si prišla s slovensko ekipo?”

“Hmmm… ne. Sem Slovenka, a ne živim tam. Živim na jadrnici, ki je trenutno na Tahitiju.”

“Razumem. Torej si priletela s Tahitija.”

“Hmmm… ne. Priletela sem s Fidžija.”

“(zbegano) Hmmm… V katerem hotelu pa si?”

“Nisem v hotelu. Ta mesec stanujem v Aucklandu.”

“??? … Kam pa greš po regati? Nazaj na Tahiti?”

“Ne. Grem domov, na obisk k družini.”

“Aha! V Slovenijo!”

“Hmmm… ne. V Italijo.”

Nazadnje so nesrečneži vrgli puško v koruzo in pogovor speljali na rugby.

Le kdo bi jim zameril…

 

 

Posted in Uncategorized | Leave a comment

Podvodna telovadnica

DSC00611Pred nekaj meseci sem med potapljanjem okrog jadrnic opazila sidro, ki ni dobro prijelo. Odplavala sem do fanta, ki je sedel v kokpitu, in ga opozorila na to.
“Hvala!” mi je rekel “takoj ga bom premaknil!”
Nekaj minut kasneje sem ga s Calypso videla, kako si je nadel masko in skočil v vodo. Ni mi bilo jasno…
Tistega večera, ko smo se srečali na jadrnici skupnih znancev, mi je razložil, da ko sidro ne prime, se on potopi in ga premakne na roke. Meni se je to zdelo sila neverjetno.
“Saj to ni mogoče…” sem si mislila. V življenju še nisem slišala za kaj takega.

Verjetno si predstavljate, kako se zgodba nadaljuje. Na Fakaravi sem šla z masko preveriti, kako sidro drži, in pričakalo me je veliko razočaranje. Sidro je ležalo na boku (ni prijelo), veriga pa je bila speljana okrog velike koralne glave. Lahko bi rekla Ricku, naj dvigne sidro, a pri tem bi prav gotovo uničila vse tiste čudovite korale in prestrašila vse tiste barvane ribice. To je bila torej moja priložnost!
Potopila sem se do sidra (5-6m globine), ga zagrabila in začela vleči. Priznam, da se mi je zdela situacija rahlo komična. Bila sem kot miška, ki skuša premakniti spečega slona. Edino, kar mi je uspelo, je bilo prevesiti sidro z levega na desni bok.
A nisem se vdala.
Potopila sem se še enkrat, tokrat mi je uspelo povleči sidro za nekaj centimetrov. In še enkrat. In še enkrat. Vsakič malo več. Potopila sem se vsaj dvajsetkrat in sidro premaknila za 10m, daleč od koral in ribic. Zadnja dva potopa sta bila namenjena odvijanju verige, ki je bila še zataknjena med koralami, in postavitvi sidra v pravi položaj. Poskušala sem tudi zariti sidro globlje v pesek, to pa res ni šlo. Ricku sem zaklicala, naj gre malo ritensko z motorjem in sidro se je zarilo točno tako, kot sem upala.
Na barko sem se vrnila tako ponosna, da bi me skoraj razneslo. Premaknila sem sidro! Sama! Sedaj vem, da zmorem tudi to.

Več v Polinezijskih novicah

Posted in Uncategorized | Tagged , , , | Leave a comment

O ciklonu Pam

Glede na veliko število zaskrbljenih emailov, ki jih dobivam te dni, sem se odločila da tudi tukaj na kratko sporočim, da je z nama vse v redu. Ciklon Pam je hudo prizadel otoke Vanuatu, ki pa so od naju oddaljeni več kot 3000 km. Prav nevarnost ciklonov je razlog, da se že več mesecev “skrivava” na Markeških otokih, kjer smo v deževnem obdobju imeli manj kot 10 dni dežja in idealne vetrovne razmere.

Ljudje z otokov Vanuatu pa potrebujejo pomoč. Če želite pomagati, svetujem organizacijo SeaMercy.

Hvala za skrb!

Ciklon Pam, foto weather.com

Ciklon Pam, foto weather.com

Posted in Uncategorized | Leave a comment