Pomagajmo šoli San Evaristo

Dragi prijatelji.

Če redno berete moje članke, če ste prišli na eno izmed mojih predavanj  ali če ste prebrali to spletno stran od začetka do konca, potem se spomnite vasice San Evaristo.

San Evaristo

San Evaristo

Za tiste, ki niste še nikoli slišali zanjo, jo bom na kratko predstavila.

San Evaristo je majhna ribiška vasica, ki sva jo z Rickom obiskala prvič leta 2011 in se potem vrnila še velikokrat, saj so naju izredno lepo sprejeli . Pomagala sva zidati hišo za mlado mamico Cipriano, Rick je šel lovit ribe z domačini, skupaj smo praznovali prehod v leto 2012,…

Tamkajšnji otroci so naju takoj vzljubili, ker govoriva špansko, kar je med1003218_494155387341558_453196395_n[1] jadralci zelo redek pojav. Takoj, ko se zasidrava pred vasjo, priteče na plažo cela gruča otrok, ki naju kličejo: “Jasnaaa! Riiick!”

Tudi odrasli so nama zadnjič omenili, kolikokrat se spomnijo naju in se sprašujejo, kdaj jih bova prišla spet obiskat. Ne vem, zakaj so se tako navezali. Mogoče je res stvar jezika. Prej bi si mislila, da se bodo spomnili kakšnega Američana, ki jim je za božič prinesel igrače. Midva se tega ne greva, v prepričanju, da tako početje naredi več slabega kot dobrega. V otrocih nočeva vsaditi ideje, da je “beli” turist tisti, ki jih rešuje, kajti to dodatno ošibi njihovo samozavest. Če že hočemo pomagati, pomagajmo preko staršev. Darilo, ki pride od mame, bo naredilo veliko več dobrega.

Na žalost pa je mariskateri dobrosrčnež s svojo dejavnostjo pravzaprav zelo egoističen in torej ni pripravljen anonimno darovati, pač pa hoče celo fotografijo sebe, ko otroku podarja plišastega medvedka. (si ne izmišljujem, to sem videla že neštetokrat!)

Vseeno pa ne moremo mimo dejstva, da vas, ki jo midva imava zelo rada, potrebuje pomoč. Glavna težava je šolanje otrok. Šola (zgradba) sicer obstaja, toda razpada. Okna so razbita, table ni, kaj šele didaktičnih pripomočkov. Največji problem pa je učitelj. Vsakič, ko se z Rickom vrneva tja, je kdo drugi na tistem mestu. Stvar je v tem, da je težko dobiti nekoga (po možnosti izobraženega), ki je pripravljen živeti v

ucenje na barki

Ko učiteljica zbeži v mesto, postane jadrnica edina učilnica

majhni, revni vasici in nase prevzet celo šolo (12 otrok) za smešno plačo 100 evrov mesečno. Tako so prihajale mlade punce, delale nekaj dni, potem zaprle šolo za dva tedna, češ da morajo v mesto, in otroci so bili ob pouk, po katerem tako zelo hrepenijo (si lahko mislite?). Vsaka od teh mladih deklet je zdržala kak mesec, preden je dokončno odšla.

Letos pa je v vas prispel 33-letni učitelj, ki ima za sabo že 8 let poučevanja. Vaščani so ga izredno veseli, ker je simpatičen, ima zelo rad njihove otroke in ne samo uči, temveč otroke tudi vzgaja. Veliko časa posveča vprašanjem kot so ločevanje odpadkov, spoštovanje morja, medsebojni odnosi itd. kar se mogoče nam zdi normalno, ampak tukaj sploh ni tako. Nov učitelj nima svojega stanovanja, zato spi v šoli. Na tleh. Razbita okna ga sedaj še ne motijo, a zima bo prav gotovo neprijetna. Nima mize, kuhalnika in ogrevanja. Pred mesecem dni so mu uspeli najti eno sončno celico, ki polni akumulator, tako da lahko ima zvečer prižgano žarnico, ob kateri bere.

Najina prijatelja Steve in Charlotte, ki sta se s svojo jadrnico ustalila v tistem zalivu in se vključila v vaško življenje, si zelo prizadevata, da bi izboljšali učiteljeve življenjske pogoje in tako povečali možnost, da ostane celo šolsko leto. Prejšnji teden sta tu v La Pazu nabirala prostovoljne prispevke vseh oblik, midva sva na primer darovala posteljnino  in najin star gennaker (da ga lahko uporabljajo pri športni vzgoji kot padalo ali pri likovni za ustvarjanje), drugi zimske obleke, tretji majhen govorilnik itd.

Da si boste lažje predstavljali, vam lahko napišem seznam stvari, ki jih učitelj potrebuje (zvezdica ob stvareh, ki smo jih v tem tednu že nabrali):

– šipe za razbita okna ali vsaj nekaj materiala, da se začasno zapre 1mx4m veliko odprtino v zidu

-postelja*

-vzglavnik*

-rjuhe*

– lonček za kavo

– odeje

– jedilni pribor, lonci, sklede in kozarci

– mizo in stol

– žarnice*

– smetnjak*

– posoda za pitno vodo*

– metla

Potem pa so še stvari, ki jih potrebujejo otroci oziroma šola:SE student

-tabla in krede

– peresa, svinčniki, barvice, voščenke

– zvezki

– peresnice

– različne vrste papirja

– učbeniki, barvanke itd.

Kot vidite, ne govorimo o nadstandardni didaktični opremi, govorimo o najnujnejšem.

Ker to darovanje poteka preko šole, se z Rickom strinjava, da je to dobra pobuda. Že si predstavljava, kako bodo tistim otrokom žarele oči, ko bodo v šoli dobili čisto nove barvice! Šolanje bo tem otrokom omogočilo lepšo bodočnost. Mi včasih pozabimo, kako je to pomembno, ker je izobrazba pri nas samoumevna. Toda ni povsod tako.

Če bi tudi kdo od vas želel pomagati, lahko to stori s klikom na spodnji gumb. Veseli bomo vsakega prispevka. Tudi 2 evra pomeni dosti za tiste otroke. Če želite, mi lahko sporočite, kako hočete, da porabim vaš prispevek. Drugače bom zbrani denar porabila za nakup stvari iz zgornjega seznama.  Stvari bom osebno kupila in z Rickom jih bova odnesla v San Evaristo, tako se denar ne bo izgubil “po poti”.

Seveda sledi poročilo o opravljenem delu.

 Vnaprej srčna hvala vsakemu, ki bo dal svoj skromen prispevek.




Kdor nima kartice oz. noče uporabljati PayPal-a , lahko nakaže tudi na moj osebni račun

  • pri NLB, štev.računa je SI56 0214 5134 0185 509
  • ali pri ZKB, štev. računa IT49 I089 2836 4610 1000 0035 196

HVALA!!!

Jasna in Rick in učenci

Učenci iz San Evarista

 

 

 

Comments

comments

This entry was posted in Uncategorized and tagged , , , . Bookmark the permalink.

5 Responses to Pomagajmo šoli San Evaristo

  1. Ivana says:

    Ciao Jasna, super ta stvar. Kot uciteljica sem se bolj commossa in zelim temu super cloveku, ki jih vzgaja, vso sreco in blagoslov, ki jih ima gotovo ze, vkolikor je tam in se trudi z ljubeznijo. Tudi tebi hvala. Ce gre vse prav , posljem danes denar za tablo in krede (ce bo dovolj, ne vem koliko tam to stane, upam da dobite tudi barvane krede, tiste kvalitetne, saj ves, tipo waldorf, da se barva lepo vidi). ma to odlocam jaz s svojo glavo tle, pravljica, in ne vem kaj je tam prioriteta. Zato, kljub vsemu temu kar sem napisala, ti odloci totalno prosto, kaj z mojim prispevkom.
    Hvala se enkrat

    • jasna says:

      Hvala. Zanimivo, da sem tudi jaz mislila na tablo in krede kot prioriteto. Barve prinesejo upanje in veselje, kamorkoli pridejo. Tistih kred, o katerih govoriš, nisem nikjer našla, bom poiskala najboljši kompromis. Vsekakor hvala še enkrat, bom poročala, kaj sem našla in kaj ne. P.s. Vsekakor zanimivo tudi to, da vsi prispevki, ki sem jih dobila do sedaj, so prišli od učiteljic… 🙂

  2. jasna says:

    ups, se moram popravit… niso več samo učiteljice!

  3. martina says:

    Jasna, nakazala sem ti nekaj denarja za te otročke. Upam, da ti uspe čim boljše opremit šolo za te otročke. Zlata si. Bodi ponosna na to kar počneš. Jaz sem ponosna na to, da te poznam. 🙂 LP Martina

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

wp-puzzle.com logo