Še malo o plovbi čez Pacifik

Dragi vsi

Danes sta minila dva meseca, odkar sva prijadrala v Polinezijo.

Večino tega časa sem preživela pred računalnikom in pisala o najini plovbi. Moje pisanje – dnevnik lahko preberete v junijski, julijski in septembrski številki Vala Navtike ali pa lahko poslušate kratke oddaje, ki so na sporedu na Radiu Trst A vsak ponedeljek in četrtek okrog 9.15 (NOV URNIK!), od junija do septembra.

Vse to pisanje mi je pomagalo podrobno podoživeti plovbo. Nasplošno rick pri jamborulahko rečem, da je bila plovba zahtevna, toda bolj psihično kot fizično. Veliko jadralcev poroča o izmučenosti, pomanjkanju spanja in slabosti, toda midva nisva bila utrujena, ko sva dospela do Polinezije. Lahko bi nadaljevala še en mesec…

Nekdo me je pred kratkim vprašal, kolikokrat sem se na plovbi vprašala “MA KI ME LO GA FATO FAR??”, po slovensko bi verjetno rekli “Le komu na čast sem se spravila sem?”

Niti enkrat. Nisem se vprašala, ker dobro vem, kdo me je spravil na ocean. To je bila tako močna želja, tako močen klic, da se mu preprosto nisem mogla upreti. Pred odhodom sem vedela, da ne bo lahko, toda sem tudi vedela, da si tega tako želim, da bo vredno vsega truda.

“Tudi če bo grozno,” sem si rekla “moram iti. ”

Ker če ne grem, mi bo za vedno žal. Sem pač čutila, da je to nekaj, kar v življenju moram narediti in dokler ne bom prejadrala oceana, ne bom imela miru. Zato se nisem nikoli vprašala, zakaj sem tam.

Priznam pa, da sem si nekajkrat  potiho rekla: “Hmmm… mogoče pa to ni bila najbolj pametna ideja.”

Toda to je mimo in sedaj ostaja samo ponos, da nama je uspelo, in lepi spomini (grdi spomini imajo izredno kratko dobo trajanja – pravijo, da je kratek spomin razlog, da gredo jadralci spet na morje in da imajo ženske več kot enega otroka :)).

Predno zaključim, dolgujem nekaj zahval. Najprej moji tri M-ji, ki mi stalno pomagajo na daljavo…

Hvala Mitji, ki je dnevno skrbel za mojo pošto. (in ki te dni pregleduje moje pisanje)

Hvala Markotu, ki je objavljal dnevnik na spletno stran.

Hvala Miha za pomoč pri Calypso-računih.

Hvala tudi vsem tistim, ki ste mi pisali med plovbo. Posebna hvala Srečotu Pust za vremenske napovedi!

In hvala Ricku, da me je srečno pripeljal na drugo stran, da je skrbel zame in za jadrnico in da je skratka najboljši kapetan, kar jih morje premore.

Video o jadranju iz Mehike v Polinezijo pa je v pripravi…

p.s. Potrebujem kakšno idejo za zaključni del dnevnika – zanima me, kaj vas zanima. Imate kakšno vprašanje, namig? Vsaka ideja bo dobrodošla…

 

Comments

comments

This entry was posted in Uncategorized and tagged , , , , . Bookmark the permalink.

9 Responses to Še malo o plovbi čez Pacifik

  1. Srečo says:

    draga Jasna, z veseljem pošljem kakšen vetrovni namig tudi v nadaljevanju plovbe, ko pa znaš tako lepo pohvalit 🙂

  2. jurij says:

    hahaha dobra ta od drugega otroka ;), kaj pa kej novega o Sreču se da že kje prebrat?

    • jasna says:

      Srečo te dni jadra z novo jadrnico po Skandinaviji… ne vem, če bo kaj objavljal – bom vprašala.

  3. Andrej Tavčar says:

    Občudujem vajin pogum, da sta si izbrala tak način življenja. Hkrati pa vama ravno zo tudi zavidam. Čestitam za uspešno prečkanje tihega oceana. Upam, da bomo še dolgo in velikokrat uživali ob vajinih dogodivščinah. Saj v veliki meri ravno zaradi njih kupujemo Val.

    • jasna says:

      Najlepša hvala za čestitke in lepe besede. Ko izvem, da kdo rad bere te moje pisarije, potem je motivacija za pisanje še večja! Hvala in lp iz Polinezije

  4. Miha says:

    Jasna.
    Kako lepo je skozi tvoje oči in razmišljanja spoznati tudi takšne kotičke sveta, ki jih (po vsej verjetnosti) ne bom nikoli videl. Vse lepo in še veliko takšnih in drugačnih lepih doživetij…

  5. poldek says:

    jasna, kdaj boš na tašni točki, da če zvrtaš luknjo skozi center zemlje do druge strani, se znajdeš v domači dnevni sobi? je to sploh v načrtih (ne vrtanje luknje)?

    • jasna says:

      poldek moj, ti lepo izracunaj kje moram vrtat in jaz ti obljubim, da bom odjadrala do tja. Upam samo, da mi ne rečeš Alice Springs…

  6. Janja Franetič says:

    Pozdravljena!
    Tako kot sem takrat med zadnjimi izvedela, da odhajaš, sem spoznala tvoja doživetja šele pred kratkim. Ampak pomembno je, da ti sledim in resnično uživam v tvojih zapisih. Uživa jše naprej kar se da in mi bomo s teboj! Pozdrav in pravi veter vama želim! Janja

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

wp-puzzle.com logo